-
1 place
[pleis] 1. noun1) (a particular spot or area: a quiet place in the country; I spent my holiday in various different places.) kraj2) (an empty space: There's a place for your books on this shelf.) prostor3) (an area or building with a particular purpose: a market-place.) prostor4) (a seat (in a theatre, train, at a table etc): He went to his place and sat down.) sedež5) (a position in an order, series, queue etc: She got the first place in the competition; I lost my place in the queue.) mesto6) (a person's position or level of importance in society etc: You must keep your secretary in her place.) položaj7) (a point in the text of a book etc: The wind was blowing the pages of my book and I kept losing my place.) mesto8) (duty or right: It's not my place to tell him he's wrong.) dolžnost, pravica9) (a job or position in a team, organization etc: He's got a place in the team; He's hoping for a place on the staff.) služba10) (house; home: Come over to my place.) dom11) ((often abbreviated to Pl. when written) a word used in the names of certain roads, streets or squares.) trg12) (a number or one of a series of numbers following a decimal point: Make the answer correct to four decimal places.) decimalka2. verb1) (to put: He placed it on the table; He was placed in command of the army.) postaviti2) (to remember who a person is: I know I've seen her before, but I can't quite place her.) prepoznati•- go places
- in the first
- second place
- in place
- in place of
- out of place
- put oneself in someone else's place
- put someone in his place
- put in his place
- take place
- take the place of* * *I [pléis]nounprostor, kraj, mesto; economy kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina; colloquially lokal; nautical kraj, pristanišče ( place of call pristanišče, kjer ladja pristane); sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost; mathematics decimalno mesto; družbeni položaj, stan; figuratively vzrok, povod; sport tekmovalčevo mestoplace of amusement — zabaviščni prostor, zabaviščein this place — tukaj, na tem mestuin place — mestoma, tu pa tamto put s o. in his place — pokazati komu, kje mu je mestoto give place to — odstopiti mesto, umakniti se komuAmerican going places — uspeti, ogledati si znamenitosti nekega krajain place — na pravem mestu, primerenin the last place — nazadnje, končnoto keep s.o. in his place — zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domačto know one's place — vedeti, kje je komu mestoout of place — na nepravem mestu, neprimeren, brez službeto take place — goditi se, vršiti sethere is no place like home — preljubo doma, kdor ga imaII [pléis]transitive verbpostaviti, položiti, namestiti; naložiti (denar); zaposliti, namestiti, dati službo, položaj; economy spraviti (blago) na trg, vložiti kapital, vnesti, knjižiti, skleniti (pogodbo itd.); prepoznati, spomniti se koga; sport plasiratiI cannot place him — ne vem, kam bi ga del; ne morem se spomniti, od kje ga poznamto place in order — urediti, postaviti na pravo mestoeconomy to place an order — naročitito place on record — zapisati, vknjižitisport to be placed — plasirati se, biti med prvimi tremi
См. также в других словарях:
dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lép — a m (ẹ̑) star. lepilo: lep je dobro držal; namazati z lepom; ujel se je kot mušica na lep a o tudi ó prid., lépši (ẹ̑ ẹ) 1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti, ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
viséti — ím nedov., vísel (ẹ í) 1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj: svetilka, zavesa visi; klobuk visi na klinu; slika visi na steni; na veji visi roj; držeč se vrvi, viseti nad prepadom; pod stropom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pásti — pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hodíti — hódim nedov., hójen (ȋ ọ) 1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tàm — prisl. (ȁ) 1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tam leti letalo; pokazal je z roko: tam se je ponesrečil; znamenje, ki ga vidite tam, je zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdržáti — ím tudi izdržáti ím dov. (á í) 1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je zdržal, čeprav je bil tanek; most zdrži pet ton; zid silovitega sunka ni zdržal // biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih telesnih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príča — e ž (í) 1. oseba, ki na sodišču pove, kar ve o kom, čem: priče ga obtožujejo; zapriseči pričo; zaslišati priče; soočiti obdolženca s pričami; nezanesljiva, pristranska priča; opirati se na izjave, navedbe prič; stranka in priče; biti, nastopiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obstáti — stánem dov. (á ȃ) 1. prenehati hoditi, se premikati: ko zagleda gore, obstane; obstati od presenečenja; obstati pred vrati, pri oknu, za drevesom / voz obstane v blatu // z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža nastop stanja, kot ga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
varováti — újem in várovati ujem nedov. (á ȗ; á) 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes varuje dom; mora ostati doma in varovati hišo / otoček zapira in varuje vhod v pristanišče / votlina jih je varovala pred dežjem, zastar.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdržáti — ím dov. (á í) 1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je vzdržal, čeprav ni bil debel; nasip je vzdržal pritisk vode / most vzdrži pet ton; taka vrv veliko vzdrži // biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih … Slovar slovenskega knjižnega jezika